Pravzaprav samoumevno, pa vendar za nas neprecenljiv vzgled…

Dipl.inž. Hanzi Mikl, novi direktor Urada koroške kmetijske zbornice, je pred kratkim v nekem nemškem tedniku na Koroškem omenil, da je doma na njegovi kmetiji pri Podkloštru za njegova dva fanta in hčerko slovenščina pogovorni jezik in da tudi on obvlada več jezikov.

To naj bi bilo za koroškega Slovenca sicer nekaj samoumevnega, pa ni vedno tako, sicer bi naš jezik na Koroškem v zadnjih desetletjih ne nazadoval tako močno. Okoli 2500 maturantov je v zadnjih 45 letih že zapustilo naše splošno izobraževalne in poklicne višje šole. Gospod Mikl ni imel tega »privilega«, dabi bil mem njimi. Gimnazijo je zaključil na nemški šoli in se je po študiju agronomije vrnil na kmetijo svojih staršev, kjer je tudi podedoval ljubezen do materinega jezika. To vem, ker ga že destletja osebno poznam.

Zakaj naj nam bi bil njegov vzgled še posebno dragocen? Z visoke poklicne funkcije v večinski koroški nemški družbi nam in tudi drugim pokaže, da se splača biti dosleden in ohranjevati našo koroško slovensko tradicijo in hote ali nehote vabi svoje sodeželane, da ga v tem tudi posnemajo. Spoštovanje lastnega materinega jezika in tudi znanje jezikov sosedov prinaša tudi poklicne prednosti.

Takšne vzglede potrebujemo še in še in naj bi jih naši mediji vedno predstavljali in s tem ustvarjali pozitivno klimo za narodno skupnost na Koroškem, posebno še pri tistih naših rojakih, ki nimajo ravno zaslombe v koroški slovenski družbi, na narodni skupnosti prijaznem delovnem mestu in še kje drugje. Kjer smo med sabo, tam je lahko biti kralj največjih simpatizantov narodne skupnosti in njenega jezika. Mnogokrat se nam predstavljajo za vzgled rojaki, kjer vemo, da svojega jezika potomcem niso več posredovali in se nam večkrat to zdi skoraj že kot nekaj čisto običajnega pri teh koroških razmerah.

To ni noben nacionalizem, ampak samo čisto navadna želja po preživetju našega jezika na Koroškem. Hanzi Mikl, hvala Ti! (RJ)