Skupni slovenski kulturni, gospodarski in znanstveni prostor: realnost ali utopija?

Postirano dne 21-06-2010 pod AKTUALNO, Vesti | 0 komentarjev

Govor  političnega tajnika SKS, g. Joza Habernika, na Komisiji RS za Slovence dne 01.07.2010

Koroški Slovenci (KS) smo pripadniki avstrijske nacije in istočasno tudi slovenskega naroda. Matični narod KS je v Republiki Sloveniji (RS). Zgodovinska matična država KS je bila tudi Karantanija s sedežem na Gosposvetskem polju. Več kot polovica današnjih Korošcev je, zgodovinsko gledano, slovenskega ali vsaj slovanskega rodu, četudi večina na zna več jezika svojih prednikov.

K odnosom Avstrije do Slovenije in obratno

Vsak Slovenec kupi letno nad 1.300 € avstrijskega blaga. Avstrija je največji inozemski investor v Sloveniji. Avstrijske banke, vzajemni skladi, zavarovalnice in privatniki pokupijo največji del obveznic RS, ki se vsako leto dodatno zadolžuje. Koroški Slovenci zasedamo v Avstriji tudi nekatere vodilne pozicije.

Poslovodje mnogih podjetij v Sloveniji, ki so v lasti avstrijskih firm, so koroški Slovenci (banke, predstavništva, zavarovalnice, odvetniške pisarne, davčni svetovalci, razna podjetja). Valentin Inzko in Lojze Kraut imata pomembni funkciji v avstrijski diplomaciji.

K organiziranost zastopniških organizacij KS in politična participacija:

Tu obstaja mnogo modelov, ki imajo glede na politične situacije svojo upravičenost. Model za narodni skupnosti  v RS ima zgodovinski izvor in nihče ne more reči ali je najboljši. Nazadovanje pripadnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti v zadnjih 10 letih za več kot 20 % kaže  ambivalentno sliko. Manjšinske organizacije naj si ravno ne izbiramo enega „firerja“. Za preživetje potrebujemo zajetje celotnega spektra manjšine. Zato mora biti čim večja raznolikost zaželena, potrebno je samo dostojanstveno dogovarjanje v obliki koordinacije, kjer naj bi se nobeden ne čutil izpodrinjenega. Oblastniški boji so kontraproduktivni saj v resnici nimamo nobene oblasti. Narodna skupnost mora sama priti do nekega koordinacijskega modela med političnimi organizacijami.

Imamo NSKS, ZSO, SKS in EL, ki sestoji iz neodvisnih pristašev, nekaj nemških Korošcev ter članov in simpatizerjev NSKS, ZSO, SKS in Zelenih.Dodatno imamo mladinske organizacije kot so to mlada EL, študentski klubi, KDZ in katoliška mladina. Tudi koroški Slovenci v avstrijskih strankah so pomembni. Koroški Slovenci v Avstriji pa se ne moremo obnašati kot država v državi.

Skupni znanstveni prostor:

Slovenski znanstveni inštitut Urban Jarnik v Celovcu in še drugi inštituti proučujejo skupni slovenski znanstveni prostor s Koroško in sicer retrogradno vse, kar je bilo pomembno v preteklosti, ko nas je bilo še mnogo več. Nato se tiskajo knjige, ki jih potem redki berejo in se nahajajo nekje v kletnih skladiščih osrednjih kulturnih organizacij. Nihče pa se ne ukvarja s tem, kako bo z narodno skupnostjo v dvajsetih, tridesetih letih. Tudi ustrezni inštituti naroda soseda naj bi bili povabljeni k sodelovanju. Izraz skupni znanstveni prostor naj bi drugače definirali.

Skupni kulturni prostor:

Če je to sodelovanje med vsemi dejavniki kulture in šolstva v Sloveniji z organizacijami in osebami na Koroškem, potem je to v redu in ga je treba pospeševati. Bilo pa bi bolje, če bi za to uporabljali manj pompozen izraz, ki bi izražal realno sodelovanje brez političnega prizvoka. Na uradnem Koroškem tak izraz ne bo naletel na odobravanje in ga bodo politično izrabljali proti KS. Ali pa naj bi pri tem šlo tudi za potrebno sodelovanje med RS in okoljem naroda soseda slovenske narodne skupnosti, kar bi bilo potrebno, ker potrebujemo tudi to?

Brez sodelovanja naroda soseda tudi slovenska narodna skupnost dolgoročno ne bo preživela. Zato je treba z njo sodelovati, jo informirati in jo pridobiti za podporo. Treba ji je razlagati, kaj želimo povedati s tem izrazom in ji zagotoviti, da pri tem ni čisto izključena. Kulturno sodelovanje naj oplaja tudi kulturo soseda in tako postane tudi njen del.

Če na primer slovenski zbor iz Koroške nastopa v Sloveniji, naj bi povabili k sodelovanju tudi sosednji nemški zbor (nekateri pevci v teh zborih še znajo slovensko). To bi zmanjšalo trenja in ustvarilo boljše vzdušje. Če hočemo premagati tako imenovani  „prastrah“ nemških sodeželanov, ki je še vedno neka travma, potem ni treba ničesar skrivati, ampak je treba vse dati na mizo!

V smislu bilateralnega kulturnega sporazuma med Avstrijo in Slovenijo bi bil pri kulturnem sodelovanju koristen tudi sklad, ki bi na ravni občin in kulturnih društev preko finančne podpore omogočal kulturno izmenjavo v obe smeri.

H kulturi spada tudi šport, za katerega velja isto.Največja potreba pri mladini KS je pri izpopolnjevanju in znanju slovenskega jezika. Praksa in šolanja v Sloveniji bi bili zelo koristni.

Skupni gospodarski prostor:

Potrebno je gospodarsko sodelovanje med vsemi gospodarskimi dejavniki v RS in obmejnimi regijami v Avstriji, kjer še živijo koroški in štajerski Slovenci. Tudi za to se mora najti bolj ustrezen izraz. Od tega sodelovanja naj bi profitirali vsi prebivalci in ne samo KS kot je to glavni namen projekta.

V avstrijskem/koroškem okolju moramo KS dokazati narodu sosedu, da predstavljajo naše znanje slovenskega jezika, naši dobri odnosi do gospodarskih dejavnikov v Sloveniji in nenazadnje tudi naši dobri politični odnosi do vladnih instanc v Sloveniji DODANO VREDNOST za oba naroda na Koroškem in da se zato izplača, da avstrijska in slovenska država pospešujeta ohranitev slovenskega jezika na Koroškem.

AACC (Alpe-jadranski center) in SGZ (Slovenska gospodarska zveza) naj bi pri tem igrala pozitivno vlogo. Če naj bi SGZ kot slovenski poslovni klub Ministrstva za gospodarstvo RS pomagala slovenskemu gospodarstvu na avstrijskem tržišču, naj bi AACC deloval v obratno smer, med seboj pa naj bi organizaciji kooperirali.

Dodatno bi predlagali v ta namen še bolj poglobljeno projektno sodelovanje RS s sosednjimi deželami, kjer manjšine živijo.

Generalni konzulat v Celovcu:

Avstrija je obdana od držav-članic EU. Zato slovenskemu konzulatu v Celovcu ni treba več izstavljati  bivalnih, turističnih ali tranzitnih viz. KS danes poznamo konzulat v Celovcu predvsem po tem, da njegovi sodelavci obiskujejo prireditve naših kulturnih, športnih in političnih društev. Od časa do časa vabi na sprejeme ob državnih praznikih RS ali organizira na svojem sedežu razne razgovore s strokovnjaki in politiki iz Slovenije. Zato bi lahko prevzel dodatne naloge in izvajal še druge funkcije.

Mnogi so mnenja, da je konzulat v Celovcu sploh nepotreben, ker se vse zadeve lahko urejujejo direktno iz Ljubljane in bi se prištedeni denar lahko vlagal v bolj koristne namene. Slovenija pa bi morala po našem mnenju okrepiti svoja gospodarska predstavništva.

Tudi Italija je leta 1999 ukinila svoj konzulat v Celovcu in njegovo delo opravlja zdaj avstrijski častni konzul v Celovcu brezplačno.

Koroška regija v RS:

Kot dober vzgled za avstrijsko Koroško in KS bi morala RS več storiti za Koroško (koroško regijo) v Sloveniji. Tam se večinoma Slovenci ravno tako čutijo na obrobju in niso zadovoljni z njenim gospodarskim razvojem. Potrebujejo predvsem boljšo infrastrukturo (boljšo povezavo na cestno in železniško omrežje, predvsem boljše ceste). Manjka jim povezava na avtocesto preko Pliberka. Kdo je danes gospodarsko na boljšem? Slovenci v matični Koroški ali Slovenci na Koroškem?

Predvsem v koroški Podjuni ljudje primerjajo svoj gospodarski položaj s Ravnami, Slovenj Gradcem in Radljami. Očitna je danes obrobna zapostavljenost te regije. Cestno omrežje je v primerjavi s avstrijsko Koroško v slabšem stanju. Stanje cest od Pliberka do Celja se v zadnjih 25 letih ni dosti kaj spremenilo na bolje.

Obe Koroški morata priti  hitreje iz obrobnega položaja. Biti koroški Slovenec mora biti v tem primeru tudi koristno.

Joza Habernik, dipl. trg., politični tajnik SKS  (govor  na Komisiji RS za Slovence 01072010)

Program X. Vseslovenskega srečanja, 01.07.2010…