Deutsch 
Slovensko Sosvet za narodne skupnosti pri Bundeskanzleramtu na delu
Poročilo prve delovne seje odbora za regionalno politiko dne 28.06.10 na Dunaju
(Joza Habernik, politični tajnik SKS)
Kot je znano, je leta 2003 Ustavno sodišče razveljavilo Zakon o narodnih skupnostih (Volksgruppengesetz). Zaradi zapletov pri krajevnih tablah so se šele letos ustanovile skupine, ki naj bi do konca leta izdelale predloge za reformiran zakon. Ena skupina je pristojna za regionalno in gospodarsko politiko, druga za šolstvo itd..
Prva delovna seja odbora za regionalno politiko je bila v ponedeljek 28. junija na Dunaju, dve druge, septembra in novembra, pa naj bi ji še sledile. Tako naj bi vsi predstavniki avstrijskih narodnih skupnosti razmišljali, kako bi vnesli gospodarska in regionalna vprašanja v nov zakon. Od koroških Slovencev so se pogovora udeležili: Marjan Sturm (ZSO), Marko Trampusch, Hubert Mikl (NSKS), Janko Kulmesch (EL), Peter Krištof (zbornica), Simon Trießnig (Consulting) in Joza Habernik (SKS). Od deželne vlade je bil navzoč ustavni jurist Alfred Krainer.
Najprej je potrebno, da si odbor ogleda, kaj na tem področju sploh že obstaja. Za to je potrebno ugotoviti, katera pospeševanja vsa pristojna pospeševalna mesta kot so to AMS (Arbeitsmarktservice), KWF (Kärntner Wirtschaftsförderungsfond), Gopodarske zbornice, Delavske zbornice, SGZ (Slovenska gospodarska zveza), AACC (Alpe-jadranski center), deželne vlade, razvojni programi EU in druga mesta na tem področju že imajo. Treba je definirati potencial mogočih pospeševanj in ugotoviti, kaj se da zakonsko in v soglasju z normami EU narediti.
Najprej so imeli besedo strokovnjaki.
B.Perchinig, strokovnjak za manjšine in integracijsko politiko, je govoril na temo »Raznolikost kot potencial«. Prikazal je realistično situacijo slovenske narodne skupnosti na Koroškem in med drugim menil, da je dvojezičnost sicer pomembna stvar, da pa postaja tudi na Vzhodu tako imenovana »linqua franca« angleščina in je zato potrebno, da vsi povlovneži obvladajo tudi pogajalsko angleščino. Dvojezični ljudje pa da imajo večji občutek za interkulturno kompetenco kot enojezični.
Poslovodja KWF, Hans Schönegger, je predaval na temo »Potecialne regije, namesto problemskih regij« in o možnostih pospeševanja obmejnih regij med Avstrijo in Slovenijo. Menil je, da je na obmejnem področju več kulturnih kot realnogospodarskih projektov.
Zanimiva so bila izvajanja Martina Ivancsicsa, predsednika sosveta za hrvaško narodno skupnost in istočasno vodje biroja gradiščanskega deželnega glavarja Hansa Niessla. Postavil je naslednje smernice:
1. obmejno gospodarsko sodelovanje z Madžarsko in Slovaško preko projektov, ki jih vodijo gradiščanski Hrvati in njihova društva, naj koristijo vsej Gradiščanski neglede na jezikovno pripadnost posameznikov in jih je treba nadaljevati. Tako dvigujejo ugled prav posebno Hravatom.
2.Vsi hočejo rešitve problemov, toda brez konfliktov. Vsi prebivalci Gradiščanske, posebno pa še Hrvati, naj bi imeli koristi od pospeševanja hrvaškega jezika.
3. Hrvaški jezik naj se naprej pospešuje. 28 šol je na Gradiščanskem s hrvaškim učnim jezikom, v 68 šolah pa se poučuje hrvaščina. Ker samo še 27 % hrvaških staršev daje svoj jezik otrokom naprej, je treba dvigniti ugled hrvaščine. Spet mora biti standard , da bi kot pred desetletji, vsak prebivalec Gradiščanske znal tri jezike, namreč nemščino, madžarščino in hrvaščino.
4. V gospodarstvu jezik ni najpomembnejši, na prvem mestu je strokovna kompetenca. Pomembna je kombinacija obeh. Jezik je regionalna moč narodne skupnosti in istočasno graditelj mostov med gospodartsvom in komunalnimi strukturami v državi.
Velepodjetnik in gradiščanski Hrvat Paul Blaguss (350 omnibusov, 20 raznih podjetji v prostoru Gradiščanska, Slovaška in Madžarska) je po predstavitvi svojega podjetja poudarjal pomembnost znanja jezikov v tem prostoru (za njegovo podjetje je bilo to velikega pomena), prav posebno hrvaškega in madžarskega, in je menil, da je ponosen gradiščanski Hrvat. Zato si za podjetje želi posebnega pospeševanja jezikovne kompetence, čezmejnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja (predvsem med društvi) in pospeševanja gospodarskih programov. Krajevne table na Gradiščanskem niso problem in da zato ne razume koroških politikov.
Odborniki so nato razgovarjali o možnostih implementacije pospeševanj v zakon o narodnih skupnostih. Do naslednje seje v septembru je treba ugotoviti:
kakšnji so že obstoječi potenciali, kakšna so obstoječa pospeševanja, kako naj se pospešuje večjezičnost v gospodarstvu, kako je s strokovno kompetenco povezano znanje jezikov, kako je z ustrezno infrastrukturo dvojezičnih občin regije, kje so potrebe po ukrepanju, kakšne izkušnje imajo podjetja (nadaljevanje s predstavitvijo podjetij) in kakšen naj bi bil katalog ukrepov.