Koroški gvant, ledraste hlače in obleke v stilu narodnih noš – znak zaostalosti, bojna uniforma, vojaška montura, nacionalistični simbol ali zgolj znak povezanosti z domovino?

Postirano dne 31-08-2010 pod Komentar | 0 komentarjev

Globaški Farant je letos za nami, tudi marsikatero žegnanje in občinske prireditve koroških domovinskih jeseni. Največja prireditev na južnem Koroškem pa je brez dvoma Pliberški sejem na travniku. Obiskovalci se čutijo povezani z domačim podeželjskim krajem in zato mnogi nosijo stilizirane noše raznih avstrijskih pokrajin, med drugim tudi tako imenovani koroški gvant. Za Farant so prireditelji letos v letaku priporočali nošenje usnjenih ali po koroško ledrastih hlač.

Teh hlač se spominjam ker sem jih pogosto nosil že kot otrok. Pred nekaj letih sem jih spet kupil na pliberškem jormaku in jih kot zastopnik občine oblekel za povorko ob odprtju sejma. Nosil sem jih tudi na ostalih sejemskih dneh. Znanci so mi v tednu navrh pripovedovali o pikrih pripombah gotovih oseb na ta račun. Celo na neki seji lokalne Posojilnice se je o tem posmehljivo »razpravljalo«. V svoji omari imam danes tudi še avstrijski (Österreich Anzug) in štajerski gvant, ki sem ga oblekel kot podžupan občine na povorki ob 80. bletnici koroškega plebiscita leta 2000 v Celovcu. Tudi takrat so padale razne pripombe, za katere pa se nisem zmenil. Že s pokojnim ravnateljem Slovenske gimnazije dr. Joškom Tischlerjem sem se dvakrat sprehajal na podobnih povorkah v Celovcu.

Mislim, da se je mnenje glede tega do danes le nekoliko spremenilo. Ob priliki zadnjih kmečkozborskih volitev je kandidat in današnji kapelški prišel v slavnostni šotor na Djekšah v noši in na mikrofonu izjavil, da bi oblekel tudi koroški gvant, če bi ga imel na razpolago.

V raznih koroških nošah nastopajo tudi naši zbori. Tako nastopa pevski zbor Danica že 25 let v podjunski noši. Na začetku sem slišal nekaj kritike na ta račun.Če gledam stare slike moškega zbora Vinko Poljanec iz leta 1930, vidim tam slovenske pevce v koroški noši. V šentprimoškem Kulturnem domu visijo slike naših kulturnikov iz medvojnega in povojnega časa, za katere velja isto.

Prodajalka v pliberški trgovini noš mi je pripovedovala, da več kot polovico prometa naredi s strankami iz Slovenije, ko kupujejo pri njej nošam podobne obleke, ker v Sloveniji prave ponudbe za te artikle ni. Tudi pri Avseniku v Begunjah, kjer natakarice in natakarji strežejo v alpskih nošah, so mi povedali, da jih kupujejo na Bavarskem.

No, na letošnjem Farantu pa sem videl, da so na otvoritvi usnjene hlače nosili tudi predsednik koroške Enotne liste in skoraj vsi odbornike Enotne lista Globasnica. Zakaj tudi ne?

Friedl Keber, nekdanji okrajni sodnik iz Dobrle vasi, mi je ob priliki tako imenovanega Gausingena v Dobrli vasi povedal, da mu je zelo žal, da nekateri koroški Slovenci smatrajo koroški gvant njihovih moških zborov kot nekak »Kampfanzug« Nemcev proti Slovencem, morala pa bi biti naša skupna koroška noša. Skušal sem mu razložiti naše argumente, a je menil, da v današnjem času za take pomisleke ni več prostora. »Važno ni to, kar imaš na sebi, ampak to, kar imaš v sebi, moramo se zopet prijateljsko zbližati,« je dejal.

Tudi sam mislim, da je čas za to, da pospravimo to zgodovinsko ropotijo in brez pripomb in namigovanj prepustimo vsakemu rojaku, kako se oblači ob raznih prireditvah ali praznikih. (RJ)

MOV01424

MOV01423