…..moral bi se imenovati karantanščina

Postirano dne 22-09-2010 pod Vesti | 0 komentarjev

Prof. Heinz-Dieter Pohl na predavanju 21.09.2010 v Kulturnem domu v Šentprimožu

 Jezik, ki so ga govorili Karantanci, bi morali označiti kot karantanščino. Tudi danes bi se še lahko tako imenoval, saj tudi rečemo, da Bavarci govorijo bavarščino pri tem pa gre nedvomno za nemški jezik. Isto velja za alemanski dialekt na Predarlskem, ki je tudi nemščina ali za švabski dialekt

O slovenskem jeziku na Koroškem lahko govorimo šele od leta 1450 naprej, prej pa je bolje da govorimo o slovanskem jeziku, bolje pa bi bilo o karantanskem jeziku.

 Mesto Matrei na vzhodnem Tirolskem se je nekoč imenovalo Windisch Matrei, ker je bilo znano po tam živečih Slovanih. Če bi ti še živeli tam, bi se imenovali tiroslki Slovenci.

 Med 57 in 20 odstotkov, odvisno od pokrajine, imen krajev in vasi na Koroškem je slovanskega oz. slovenskega izvora. Pri ostalih krajih gre za prevedena imena, za nemški, rimski ali celo keltski izvor (Obir, Karavanke, Karantanija)

V nemškem jeziku je mnogo slovenskih izposojenk. Enako pa velja tudi za slovenski jezik.

Ledinska imena niso imensko zaščitena kot so to krajevna imena in se zato spreminjajo odvisno tudi od politične situacija v deželi in v občinah, kar je seveda škoda.

 Diskusija okoli krajevnih napisov bi se morala od politične premakniti na kulturno raven, ker gre za ohranjanje kulturne dediščine in ne za pridobivanje dvomljivih političnih točk. (RJ)

das Slowenische in Kärnten 1990