Ali ima Evropa še krščanske vrednote?

Postirano dne 17-10-2010 pod Vesti | 0 komentarjev

Tako se je glasilo pred nedavnim  predavanje nekdanjega škofa Krške škofije in sedanjega škofa škofije Graz-Seckau dr.Egona Kapellarija v prostorih celovške univerze, kamor ga je povabil celovški Europahaus.

Kar na začetku predavanja je menil, da ne mara takih naslovov, ker beseda »še« ne pomeni nič dobrega, ker predstavlja neko stanje pred koncem, v tem primeru krščanskih vrednot v Evropi, o čemer pa res ne moremo govoriti. V Evropi bi danes nekateri radi imeli nek vrednostni koktajl, kar bi pomenilo od vsega nekaj.  Cenimo naj druge nazore, kar pa naj ne pomeni, da nimamo svojega prepričanja.

Barometer podpore EU s strani njenih prebilvalcev kaže danes  samo pri borih 49 procentih,kar je zelo malo za ta velikanski projekt, Evropa pa se razteza od Islandije do Urala in od Norveške do Sicilije.  Značilnost Evrope je, da je njeno prebivalstvo prestarano in se krči. Povsod pridobivajo na moči populisti, za katere je značilno, da se pri propagandi poslužujejo strahotnih poenostavitev.

Kje torej danes stoji Evropa? V središču vsega v poznem popoldnevu  dneva. Gledati mora, da vse izzive prestane, nekako po pregovoru: če ne zmoreš, kar hočeš, uresniči, kar zmoreš!

V Evropi smo si edini , da se o človeškem dostojanstvu ne pogajamo in zato za nikogar ni razpoložljivo.

In kaj pravi o močnem  prodiranju islama v Evropi? Za evropske religije bodo potrebna zavezništva (alianse). O  tabujih se bo treba razgovarjati. Avtor  Sarazzin je s svojo knjigo »Nemčija se sama odpravlja« zbil  veliko luknjo v tabu-zid. Posameznim muslimanon ni kaj očitati. Treba pa bo apelirati na odgovornost njihovih pomembnih združenj v Evropi, da res odločno zavzemajo stališča h kršitvam človekovih pravic in svobode religije  v nekaterih muslimanskih državah, ker zdaj o tem  večinoma molčijo. Zahtevati je treba gotovo recipročnost in ne vedno poudarjati, da moramo najprej lastno svobodo udejanjati ne glede na to, kaj se dogaja kje drugje. Cerkvi se danes ne more reči »drži gobec«, ker si v svoji zgodovini zakrivila nešteto svinjarij, treba je vedno upoštevati današnje stanje v njej. Treba je torej  primerjati današnji islam z današnjim krščanstvom. Cerkev zaradi tega danes trpi, ampak se tudi uči od trpljenja. Pojem vodilna kultura (Leitkultur), ki ga pri priseljevanju uporabljajo nekateri evropski politiki, je vsebinsko razumljiv in v redu, je pa zaradi svoje vsebinske zlorabe v času nacizma neuporabljiv.

Katoliška Cerkev bo ostala nezaupljiva do vseh novotarij znotraj lokalnih cerkva. Tudi tako imenovane jazz-maše na primer niso bile dolgo aktualne. Po mnenju škofa Kapellarija je danes tako imenovana cerkvena streha preširoka in gre diskusija premalo globoko. Cerkev se sicer premika, toda ne galopira. Za žensko duhovništvo v bližnji prihodnosti ne vidi možnosti uresničitve, to so želje lokalnih skupnosti. Sam je proti preveliki avtonomiji le teh, ker je Cerkev le svetovna Cerkev in je treba  to imeti vedno na vidiku.

Včasih je bilo zelo lahko prepoznati krščansko družino: imela je veliko otrok, vsi so šli v nedeljo k sveti maši in ob petkih niso jedli mesa. Danes pa  katolištva ne moremo tako enostavno izmeriti…..(RJ)

Komu zvoni?