Novi zakon o narodnih skupnostih: 30.septembra zasedal tudi še tretji odbor «Strukturna in pravna vprašanja«

Postirano dne 10-10-2010 pod Vesti | 0 komentarjev

Vodja odbora sekcijski šef Gerhard Hesse je že kar na začetku seje izjavil, da bo rezultat  posvetovanj v vseh odborih (izobraževanje in jeziki, regionalni razvoj in gospodarstvo, strukturna in pravna vprašanja)  tekst novega zakona o narodnih skupnostih, za gospodarska vprašanja pa bodo dana priporočila. Zgleda, da zastopniki gradiščanskih Hrvatov za vprašanja tega odbora nimajo interesa, ker ni bilo na sejo nobenega zastopnika. Romsko skupnost je zastopala varuhinja človekovih pravic Terezija Stojsič, koroške Slovence Nanti Olip, Rudi Vouk, Hubert Mikl, Marjan Sturm in Joza Habernik, koroška Deželna vlada pa je poslala ustavnega pravnika Gerolda Glantschniga.

Najprej se je govorilo o problemih narodnostnega sosveta v zadnjih letih. Odvetnik Rudi Vouk je za Narodni svet napravil ugovore proti nekaterim članom, ki jih je imenovala FPOE/BZOE/FPK skupina, ker niso bili pripadniki narodne skupnosti ali ni bilo pričakovati, da bi zastopali njene interese. Poleg tega je osporaval reprezentativnost zastopnika SKS.

Kakšne naloge naj bi v bodoče imel ta sosvet? Kdo naj bi bil v njem zastopan? Ali sploh more biti pripadnost k narodni skupnosti še kriterij za članstvo v njem? Ali naj bo Cerkev v njem še zastopana?

 Vsi so se strinjali, da sosvet ni zastopstvo narodne skupnosti, ampak le instanca, kjer morejo zastopniki narodne skupnosti na ta ali drugi način (resolucije, vprašanja, apeli) opozarjati na njene probleme. Narodne skupnosti izključno  zastopajo njihove zastopniške organizacije.

Hubert Mikl je bil mnenja, da je sosvet v preteklosti nekako samo zastopal interese predsednikov sosvetov.

Gerold Glantschnig je poudaril, da sosvet ne more posegati v ustavo dežele Koroške in da naj Cerkev ni zastopana. Nante Olip je poudaril velike zasluge Cerkve pri narodnem sožitju na Koroškem.

Marjan Sturm je menil, da more biti sosvet samo pristojen za področji jezika in kulture, kar je eksistenčnega pomena za narodne skupnosti. Poudaril je gospodarski pomen znanja jezikov in nujnost priprave na nove situacije in izzive narodne skupnosti v bodočnosti. Avstrijske narodne skupnosti so del avstrijske nacije in v tem niti niso več manjšina. Do preštevanja manjšine pa bo prišlo, če bo narodna skupnost zahtevala etno-nacionalni koncept. Nobeden se ne bo prostovoljno dal pustil zapreti v prostovoljen geto.

Rudi Vovk je menil, da v Latviji lažje prideš do slovenskih podlag, ker je to država EU, kot na Koroškem v Škocjanu, kjer nočejo izdajati slovenskih odločb. Menil je, da bi morali biti Zeleni prej zastopani v sosvetu kot FPK. Na vprašanja sosveta bi zvezna vlada morala odgovarjati. Pri financiranju projektov narodne skupnosti naj bi bil obračun društev mogoč na daljši čas od enega leta (zdaj prihaja zaradi tega celo do vračil sredstev), občine na južnem Koroškem pa bi morale obvezno imeti tudo odbor za zadeve narodne skupnosti.

Joza Habernik je predlagal, da naj odklonitev imenovanja člana sosveta ne bi bila več mogoča in da v sosvetu ne bi prihajalo več do preglasovanj. Problemi politične strukture narodne skupnosti naj se ne bi prenašali na dunajski sosvet. Tudi vloga koroško-slovenske Cerkve v narodnostni politiki danes ni več taka kot pred leti. Duhovniki morajo obravnavati vse vernike enako. V sosvetu so se v preteklosti tvorile razne frakcije in zastopnik Cerkve je vedno podpiral določeno opcijo. Do tega naj ne bi prihajalo več. 

Zaradi hitrejše obravnave danih nalog se bo odbor letos sestal vsaj še dvakrat. Predsednik odbora Gerhard Hesse bo natančneje pripravil temi sestava sosveta in njegove konkretne naloge. (RJ)