Reforma zakona o narodnih skupnostih: zadnja seja delovne skupine „ Regionalna in gospodarska politika“ pri Uradu zveznega kanclerja

Postirano dne 11-11-2010 pod Vesti | 0 komentarjev

od leve:Dr.Achleitner, dr.Schadt, Dr.Perchinig, Urad zveznega kanclerja

od leve:Dr.Achleitner, dr.Schadt, Dr.Perchinig, Urad zveznega kanclerja

Koroške Slovence so tokrat zastopali Hubert Mikel, Marina Einspieler -Siegert in Joza Habernik. Koroška kmetijska zbornica je delegiral sodelavca Petra Krištofa. Zastopane so bile tudi vse druge avstrijske narodne skupnosti. Tokrat je skupina razpravljala o izdelavi konkretnih predlogov, ki bi jih vnesli v končno poročilo glede pospeševanja gospodarstva preko dvo-in večjezičnosti ter interkulturalnosti. Pri tem je bilo poudarjeno, da je glede integracije narodnih skupnosti v strukture večinskega naroda le precejšnja razlika med koroškimi Slovenci in ostalimi skupnostmi. Koroški Slovenci imajo tudi svoje gospodarske in politične strukture kot so to zadružništvo, Slovenska gospodarska zveza (SGZ) ,Alpe-jadranski center (AACC), Kmečko izobraževalna skupnost KIS in deloma samostojne politične strankarske strukture, medtem ko so ostale narodne skupnosti popolnoma integrirane v večinske strukture in tako preko njih participirajo pri nastajanju raznih gospodarskih razvojnih programov. Zato je treba pri koroških Slovencih v zadevah pospeševanja gospodarstva kot nagovorne partnerje upoštevati tudi njihove strukture. Predlagani ukrepi naj bi torej bili:


pospeševanje izobraževanja jezikov narodnih skupnosti (tudi za odrasle) do perfektnosti,

uvedba dodatnih točk pri prošnjah za delo za večjezičnost in multikulturalnost,

pospeševanje samostojnih gospodarskih struktur tudi iz proračunov dežel in države,

konkretno uveljavljanje in trženje večjezičnosti kot faktor mesta za ustanavljanje podjetij,

pospeševanje raznih reklamnih akcij za večjezičnost (gospodarske zbornice, deželne vlade),

samoumevno upoštevanje pripadnikov narodnih skupnosti pri razvijanju regionalnih programov,

pospeševanje raznih akcij narodnih skupnosti, ki opozarjajo na dodatno vrednost večjezičnosti,

pospeševanje narodnih skupnosti v smer mostu pri razvijanju godpodartsva s sosednjimi državami.


Vsi dogovorjeni predlogi bodo do 6. decembra konkretno izformulirani v zaključnem delovnem poročilu. Do 17. decembra morejo člani še vnesti pismeno dopolnilne predloge, nakar bo končno poročilo vdelano skupni predlog reforme zakona o narodnih skupnostih (RJ).