Struktura in pravo, 4. seja delovne skupine pri Uradu zveznega kanclerja: pičel napredek

Postirano dne 18-12-2010 pod Vesti | 0 komentarjev

Koroške Slovence sta na tej seji zastopala še Marjan Sturm in Joza Habernik, od Koroške deželne vlade pa je bil navzoč ustavni jurist gospod Glantschnig.

Značilnost seje je bila v vse ostrejšem dialogu med sekcijsko vodjo zveznega kanclerja dr. Hessejem in predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, ki so pod plaščem Centra avstrijskih narodnih skupnosti kar v štiričlanski zasedbi Pipp, Vouk, Mikl in Olip z novo študijo in dodatnimi argumenti skušali nekako razbiti večinsko odklonilno stališče ostalih predstavnikov narodnih skupnost in zastopništva zveznega kanclerja do predloga ureditve sosveta in predstavništva narodnih skupnosti po samoupravnem sistemu. Član te skupine je celo menil, da bi šel raje sedet ven in uživat zimsko sonce kot pa poslušati take neproduktivne razprave.

Predstavniki Narodnega sveta so argumentirali, da se je precejšen del predstavnikov drugih narodnih skupin tudi izrekel za njihov model, pri katerem so sodelovali znani avstrijski ustavni juristi in ki ga je objavil v obliki knjige Tinjski dom Sodalitas. Po debati je gospod Hesse povedal, da bo Urad pisno zaprosil člane sosvetov za njihovo stališče o identifikaciji s tem predlogom. Narodni svet je tudi predlagal ustanovitev dodatnega sosveta za poljsko narodno skupnost v Avstriji, kar pa je predstavnik Urada odklonil.

Bodoči sosveti naj bi se sestavljali polovično iz predstavnikov, ki bi jih predlagale organizacije narodnih skupnosti, drugo polovico pa naj bi imenoval zvezni kancler iz kroga pravnih, gospodarskih ali pa tudi še drugih, na primer cerkvenih, predstavnikov ali strokovnjakov za probleme narodnih skupnosti. Pri tem pa naj pripadnost k narodni skupnosti ne bi bil več pogoj za imenovanje.

K nalogam sosvetov naj bi spadala tudi ocena učinkovitosti (ali so bili doseženi cilji) uporabjenih pospeševalnih davčnih sredstev namenjenih narodnim skupnostim. Sosveti naj bi imeli pravico do informacij od zvezne vlade in pravico do skupinske tožbe (Verbandsklagerecht).

Divergentnega mnenja smo si bili predstavniki koroških Slovencev tudi v vprašanju ali potrebujemo nad sosveti še kak gremij, ki bi predstavljal interese sosvetov. Neformalno je v tem smislu delovala v preteklosti konferenca predsednikov sosvetov, ki pa je predstavniki Narodnega sveta v tej obliki raje ne bi imeli več, ker se menda pri tem profilirajo samo predsedniki sami . Ozadje nestrinjajnje pa je v glavnem le v tem, da je bil predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost v zadnjijh dveh periodah

Marjan Sturm, ki je v svojih prispevkih menil, da je slika koroških Slovencev pri drugih sosvetih in pri zveznem kanclerju zaradi nenehnih zahtev po njihovem posebnem obravnavanju katastrofalna in da štirje predstavniki  NSKS na seji s stalnim javljanjem k besedi ustvarjajo vtis, kot da govorilio za vse.

Tajnik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, Joza Habernik , je izpostavil, da koroški Slovenci zaupamo imenovanim predstavnikom v sosvetu in seveda tudi njihovim predsednikom. Pozdravil je odpravo pogoja pripadnosti k narodni skupnosti za svetnike, ki jih ne imenujejo politične in kulturne organizacije koroških Slovencev, in zahteval dodelitev pravice skupinske tožbe za v sosvetu zastopane  organizacije.

Dr. Hesse je še omenil, da ne drži trditev, da pospeševalna sredstva za narodne skupnosti od leta 1995 naprej ne bi bila več povišana. V letih 2009 in 2010 naj bi bila povečana vsakič za sto tisoč evrov.

Ker delovna skupina Struktura in pravo na svojem delovnem področju le počasi napreduje, bo potrebnih v naslednjem letu še nekaj delovnih sej. Ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Prva seja v novem letu bo zato že januarja 2011.

Je pa seveda res, da gre pri tem za posvetovalne in predlagalne seje. Največjo besedo pri vključitvi predlogov v zakonske osnutke pa bo pri tem imel Urad zveznega kanclerja. Čim bolj kulturno, s čim bolj prepričljivimi argumenti in čim bolj strnjeno bomo tam sodelovali, tem večji so izgledi, da bo večina naših predlogov upoštevana. (RJ)

NB: Vsa demonstratiivna “Cingelčeva” sloga ne pomaga, če se ob prvi priložnosti v tako bistvenih vprašanjih spet coram publico razhajamo. BKA pa potem, sklicujoče se na ta razhajanja, stori svoje.