Javni ORF in njegova avdiovizualna oskrba narodnih manjšin v letu 2010

Postirano dne 25-01-2011 pod Vesti | 0 komentarjev

Na sedež gradiščanskega ORFa v Železnem (Eisenstadt) je prejšnji teden vabil svetnik publike ORF  (Publikumsrat des ORF) Karl Hanzl (pred njim je izvajal to funkcijo Reginald Vospernik) zastopnike političnih organizacij avstrijskih narodnih skupin, glavne redakterje ORF oddaj za avstrijske narodne manjšine in njihove sodelavce, predsednico ustanove ORF (Stiftungsrat) in   šefa ORF Gradiščanske, da bi za leto 2010 ocenili delovanje oddaj ORFin poslušali morebitno kritiko in predloge zastopnikov in sodelavcev za izboljšanje obstoječe ureditve. Zbrale so se torej vse, za manjšinske oddaje odgovorne ali soodgovorne in kompetentne, osebnosti.

Koroške Slovence so zastopali Marjan Sturm za ZSO in kot predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost, Marjan Pipp za NSKS, Radio dva in Center avstrijskih narodnih skupnosti, Joza Habernik za SKS, Marjan Velik za slovenski spored ORF ter Angelika Hödl za Radio Agora.

V glavnem so bile manjšine v lanskem letu zadovoljne s ponudbo ORF, le nekatere so predlagale povečanje oddajnega časa. Pri televiziji so se nekateri zavzemali za podnapise v nemščini, drugi pa so bili za sedanji način, ker so to le oddaje, namenjene narodnostim. Hrvaški politični predstavnik je bil mnenja, da naj o tem odločijo gledalci kot plačevalci in ne redakterji.

Zaznati so bile izboljšave pri jezikovni kompetenci redakterjev (nadaljnja šolanja pa da so kljub temu potrebna), pri spletnih straneh in pri sodelovanju z nemškimi oddajami in redakterji. Predlagano je bilo tudi reklamiranje oddaj v časopisih in ORF medijih.

Marjan Sturm je predlagal, da se zdaj po 10-ih letih evaluira koroška ureditev oddajanja preko treh institucij, kar je z ozirom na ostale narodne skupnosti posebnost, do katere je pred 10 leti bil kritičen, zdaj pa jo nekako sprejema. Opozoril je na to, da ima samo okoli 15 % k dvojezičnemu pouku prijavljenih učencev v ljudskih šolah predznanje v slovenščini in da moramo gledati, tudi s pomočju ORFa, da povečamo število govorcev slovenščine neglede na število pripadnikov narodne skupine.

Marjan Pipp je razmišljal o tem, da bi za narodne skupnosti ORF ustvaril dodaten peti frekvenčni kanal.

Joza Habernik je menil, da imajo koroški Slovenci tako kot v politiki tudi na tem področju svoje posebnosti. Lahko bi vse opravljal ORF Slovenski spored preko dveh ali treh svojih pododdelkov ob upoštevanju potrebne objektivnosti sam. S tem da se oddaja Dober dan Koroška tudi v Sloveniji dvakrat, je to istočasno tudi ORF doprinos k čezmejnemu informiranju, ker tudi koroški Slovenci preko satelita lahko prejemajo vse oddaje RTV Slovenija.

Marjan Velik je poročal, da ima spletna stran slovenskega sporeda okoli 1000 obiskovalcev na dan in da je osebno proti podnaslovom pri televizijskih oddajah. Dobro sodelovanje z nemškimi ORF oddajami pa se kaže v nekaterih skupnih oddajah na njihovi frekvenci. Sicer pa lahko gledajo slovenske oddaje preko DVD in interneta še 7 dni po oddaji v Avstriji in po svetu.

Angelika Hödl je branila Radio Agora kot dvojezično ureditev usmerjeno že daleč v prihodnost. Imajo na Koroškem. nad 400.000  mogočih poslušalcev. Zakaj naj bi nekaj dobrega osporavali, za kar nas drugi zavidajo, je menila.

Uradni predstavniki ORF so menili, da so z interesom prisluhnili pobudam predstavnikov in jih bodo prenesli v odbore ORF. So za vse ozboljšave, ki ne povzročajo večjih dodatnih stroškov, ker morajo v naslednjih letih še posebno varčevati. (RJ)