Žvabeška „Drava“ je pred sto leti šumela in daje danes zajezena posebno moč zavzetim društvenikom

Postirano dne 20-02-2011 pod Vesti | 0 komentarjev

Stoletnica KPD Drava ni bila taka kot druge navadne  stoletnice. Drava je bila ustanovljena leta 1910 v nekdanji občini Žvabek, danes pa kulturno ustvarja v občini Suha. Štirje duhovniki (Pliberk, Žvabek,  Šmihel in Šentpeter na Vašinjah),  visoki pooblaščenec  Združenih narodov za Bosno (Valentin Inzko) in Hercegovino,minister iz Slovenije (Boštjan Žekš), domači župan (Gerhard Visotschnig), generalna konzulka Slovenije (Dragica Urtelj), znani oktet Suha, ženski zbor, društvene lutke, nemški sosedje (Schlosskapelle Neuhaus, gemischter Chor Bach) in predvsem mnogo prijateljev društva (med drugimi predsednik SPZ Gustav Brumnik, tajnik SKS Joza Habernik, tajnik KKZ Martin Kuchling) so v soboto 19.febrauarja 2011 v polni dvorani pri Hafnerju v Gornji vasi  dajali slovesen okvir  podeželskega praznovanja stoletnice ustanovitve. Predsednik Lenart Katz in povezovalec Jokej Logar s sodelavkami so sicer z veseljem in ponosom opisali zgodovino društva, obenem pa poudarjali, da danes društvo uspešno deluje in da namerava to storiti tudi v bodoče. Seveda so spadale k veselju tudi čestitke sosednjih društev. Mlada družina Hirm je na koncu proslave osvežujoče  razveselila navzoče z žvabeškimi posebnostmi, Pepej Krop pa je samo za to priložnost izdal posebno  zgoščenko z jubilejno pesmijo in jo kot kantavtor tudi sam predstavil občinstvu.

 Pa še to. Še pred nedavnim smo na občino Suha nekako gledali  zaradi nacionalističnih  izjav nekaterih politikov z določeno skrbjo. Po tej stoletnici pa moramo svojo sliko le korigirati. Kultura je tisto, kar vse občane združuje. Slovensko društvo Drava je s praznovanjem obletnice vse doprineslo k dobremu sožitju: sodelovala so vsa nemška društva, povezava je bila vzorno dvojezična, vsi govorniki so hvalili dobro sodelovanje in izpostavljali kulturo kot povezovalni člen in prišla je do izraza volja društva, da še naprej ohranja domačo slovensko besedo, ki ne moti soseda, ampak ga bogati.

Minister Boštjan Žekš je v svojem nagovoru še bodril, da je Slovence v zgodovini reševala samo kultura, ko niso imeli ne države, ne grofov, ne knezov ali znanih poglavarjev, imeli pa so že leta 1584 kot izraz visoke kulture naroda celotno sveto pismo prevedeno v slovenski jezik. (RJ)

Znak tolerance