Še 600 tisoč Slovencev izven Slovenije? Srečanja ob slavju dvajsetletnice RS v Ljubljani

Postirano dne 06-07-2011 pod Vesti | 0 komentarjev

Največ naj bi jih bilo v Združenih državah Amerike. Vendar je večina teh Slovencev samo še po rodu in ne obvladajo več slovenskega jezika. Drugo največjo skupino predstavljajo po mnenju Uradu za Slovence po svetu in v zamejstvu z okoli osemdeset tisoč Slovenci v Italiji. Za avstrijsko Koroško Urad ocenjuje, da še  okoli 25 tisoč oseb govori slovensko.

Na vseslovenskem srečanju  25. junija 2011 v slovenskem parlamentu je predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek menil, da pri Slovencih po svetu eni še znajo slovensko, drugi ne, eni da se vračajo v domovino, drugi ne, svet da je postal globalna vas.

Minister Žekš je menil, da se pri tem srečanju dobijo levi in desni, severni in vzhodni Slovenci. Pri tem raste ponos na Slovenijo in razlike med njimi slabijo. V Sloveniji, tako se mu zdi, pa da je ravno obratno.

Podpredsednik državnega zbora je v nagovoru menil, da bi bilo treba spremeniti slovensko ustavo in Slovencem  po svetu in v zamejstvu zagotoviti  dva državna poslanca .

Nekdanji minister Janez Dular je kritiziral slabo vračanje Slovencev v domovino. Menil je, da je slab kompromis o dvojezični tablah na Koroškem ob “asistenci” Slovenije za hrbtom NSKS, največje organizacije koroških Slovencev. Koroški Slovenci da so bili pred zid, da so že utrujeni od dolgoletnih poniževanj. Treba je Koroškem novih prijemov kot na primer učenje slovenščine na daljavo. Treba na novo preveriti, ali res obstajata skupni kulturni in gospodarski prostor med koroškimi Slovenci in Slovenijo. Ni treba javkanja, ampak bolj odločnega političnega nastopa. In nazadnje: pesem “Rož, Podjuna, Zila” bi bilo treba prepovedati, ker je pesimitična, žalostna, pomilovalna in ne kaže perspektiv za koroške Slovence. Zavest in samozavest Slovencev pa da temeljita na jeziku.

Rudi Pavšič, predsednik organizacije tržaških Slovencev, je menil, da naj se ne oziroma samo na preteklost. Redefirnirati bo treba naslednje pojme v zamejtsvu: kakšna je še vloga manjšin danes? Ali se samo branimo ali pa tudi rastemo? Kako moderno je naše delovanje  in ali se počutijo člani manjšin v svoji skupnosti in v skupnosti z večinskimi narodi tudi udobno.

Mitlja Piljušič, Slovenec iz Srbije je apeliral, da se Slovenci nikoli ne smejo zapirati v svoje kroge in da morajo pri tem biti vzgled drugim.

Za koroške Slovence so spregovorili Augustin Malle, Lojze Wieser in Janko Zerzer.