Čemu služi takšen komentar v cerkvenem listu?

Postirano dne 18-10-2011 pod Komentar | 0 komentarjev

Ravno ena slika, ki je bila julija v »Kleine Zeitung« objavljena  ob sprejemu Zveznega kanclerja na Dunaju, je spodbudila sodelavca Mohorjeve, Hanzija Filipiča, da je v Nedelji napisal komentar polnega ugibanj, sumničenj in pesimizma. Slika kaže koroške in dunajske politike ter udeležence slavnosti na Dunaju z dvojezično zahvalna tablo Koroške za doseženo kompromisno rešitev glede dvojezičnih napisov.

Pri tem kritizira, da sta na sliki samo predsednika ZSO in SKS in da se pri tem skušata primerno vrinjati pred objektiv. Sam sem bil na sprejemu in fotografiral, tudi predsednika Narodnega sveta Valentina Inzka. Samo naključje je, da ga ni na sliki, ker je v tem času v sosedni dvorani dajal intervju. Mislim, da bi se sicer rad postavil pred kamero, ker je na raznih slikah viden tudi na vseh drugih proslavah. Po postavitvi dvojezične table v Žitari vasi je na večerji v Globasnici celo zaplesal z državnim sekretarjem Josefom Ostermayerjem  (slike pri www.skupnost.at, 10.102011, Aktualno-Top novica-Praznovanje postavitve dvojezičnih napisov v Globasnici-slike,14.-15. serija, 1.vrsta 3 in 4 slika, 3.vrsta 1 in 2). Razbrati iz tega kako posebno sporočilo, pa je res smešno.

Pri tem Filipiču pade tudi na misel, da sta ZSO in SKS potrebovali ta kompromis, ker bi »sicer razpadli, oz. še bolj izgubili zaledje med koroškimi Slovenci, kolikor sta ga še sploh imeli«. To pa je pobožna želja parlamentarca NSKS Hanzija Filipiča in z ničemer osnovana. Ali ni ravno ta organizacija prej predlagala svoj razpust in v svoji kratki »parlamentarni« preteklosti »porabila« kar nešteto predsednikov in njehovih zastopnikov. Če ne bi prišel V. Inzko, ne vem, kaj bi se z njo zgodilo.

Tretji očitek je – večkrat že ponovljen od drugih »parlamentarcev« NSKSa – »da smo si koroški Slovenci kompromis pustili dobro plačati«. Ta trditev pa je res neresnična in neseriozna. Največji prejemnik podpor je z € 200.000,- ravno Mohorjeva, pisceva delodajalka. Poleg tega so namenjena večja sredstva vrtcem, Glasbeni šoli, Novicam in Slovenski  gimnaziji,  manjša pa SGZ, AACC, založbi in nekaterim drugim slovenskim društvom. Načrtovana pa so v prihodnosti še druga pospeševanja. Vse to je potrebno za promocijo slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Res bi rad vedel, kje Filipič vidi dobra plačila. Ta so le stranski produkt kompromisa, nikoli pa niso bila pri pogajanjih glavna stvar. Ali naj bi se branili davkoplačevalskih sredstev? Še več bi jih potrebovali! Naj omenjam samo SAK stadion, primerno telovadnico (Areno) na Slovenski gimnaziji ali pospeševanje naših medijev

V zadnji 120 letih se je preko družbenega asimilacijskega pritiska in drugih faktorjev znižalo število koroških Slovencev od sto na skoraj  petnajsttisoč. Močna asimilacija je bila stalno navzoča in ni samo današnji pojav. Stalno smo živeli v nekem interesnem konfliktu, nacizem nam je zadal globoke rane, pa tudi jugoslovanski komunizem nam je zelo škodoval. Nekaj krivde pa nosimo tudi sami.

Izboljšati se mora ozračje na Koroškem in treba je priti od nekdanje konfrontacije do kooperacije . Prepričan in optimist sem, da bomo na Koroškem zdaj v novi konstelaciji ozračje le nekoliko zboljšali in nam morajo pomagati pri ohranitvi našega jezika moralno tudi naši nemški sodeželani preko simpatij, priznanja in spoštovanja, saj slovenski  jezik predstavlja za Koroško poleg kulture  tudi neko večjo dodano vrednost. Seveda moramo tudi pri tem imeti močne osebnosti, zakorinjeni v naši deželi pa so vsi deželani.

In še apel na koroškoslovenske cerkvene strukture. Izračunal sem, da več kot tretjina tako imenovanih parlamentarcev in predsedstva NSKS izhaja iz cerkvenih struktur ali njenih obeležij (Mohorjeva, KKZ, KA, Sodalitas, veroučitelji, Nedelja in podobni). Taka kompaktna skupina v politiki običajno obvladuje odgovarjajočo politično strukturo. Tako tudi tu ne bodrugače. Iz tega sledi, da ima slovenska Cerkev na Koroškem ogromno odgovornost za dobro ozračje v deželi (ne samo v Cerkvi) in bi moralo veljati pri njej prizadevanje za le-tega na prvem mestu.

Zato je nevzdržno, da je bilo v zadnjih časih ravno od teh struktur (z nemočnimi izjemami) izgovorjenega in napisanega največ proti kompromisu, sodelovanju in novih začetkih na Koroškem. Bistvena sprememba v pozitivno smer je pri tem pričakovana in željena, tako sem prepričan, od velike večine koroških Slovencev.  Vera ni nemška in ne slovenska ampak vsečloveška.

Joza Habernik