Slovensko zadružno bančništvo na Koroškem: majhno, a dobro in prodorno

Postirano dne 03-11-2011 pod Tiskovne izjave, Vesti | 0 komentarjev

 

poslopje Zveze Bank v Celovcu

Prva slovenska posojilnica v Št. Jakobu v Rožu

je bila po češkem vzgledu ustanovljena že leta 1872, prva kreditna zadruga po sistemu Raiffeisen je šele sledila leta 1886 v Nižji Avstriji. Zaščita kmetov pred oderuhi je bil glavni vzrok. Prva svetovna vojna je začrtala nove meje in tako so Posojilnice in druge zadruge leta 1921 na pobudo Valentina Podgorca in Janeza Vospernika ustanovile svojo Zvezo, današnjo Zvezo Bank. Nacizem je vse uničil. Po drugi svetovni vojni je bil nov začetek težaven. Zraven so prišle še številne kmečke zadruge, današnje Zadruge-market. Ni bilo strokovnih kadrov za poslovanje. Vse se je začelo razvijati v sodobno smer šele po letu 1970,  ko so se pojavili novi kadri, absolventi Slovenske gimnazije. Prišlo je do modernizacije poslovanja, do fuzij in združevanj. Tako poslujejo danes še dve Zadrugi market s 5 podružnicami, Zveza-Bank in 7 Posojilnic Bank z 12 podružnicami, ki zaposlujejo nekaj nad 200 sodelavcev in sodelavk.

Značilnost zadružne oblike poslovanja je, da ni večjih lastnikov. Nekaj tisoč zadružnikov je vplačalo in še vplačuje deleže, katerih nominalna vrednost je med 10 in 200 evri za en delež. Ti so lastniki. Dejansko pa je delež vreden mnogo več. Na občnih zborih zadružniki izvolijo člane upravnih in nadzornih odborov, ki jih je nad sto, ti pa nato imenujejo kvalificirane poslovodje.Tako je vse skupaj postavljeno na zelo široko bazo, ki je odgovorna oziroma soodgovorna za poslovanje. Težje je priti do svežega kapitala, ker se deleži običajno ne obrestujejo ali izplačujejo dividende. Zato so ustvarjeni presežki in iz njih dotirani skladi poleg možnosti prodaje nadomestnega kapitala, ki je obrestovan, glavni viri povečanja lastnega kapitala.

Za časa Jugoslavije in tudi nekaj let po njej je bila Zveza Bank udeležena tudi pri mnogih tako imenovanih mešanih in trgovskih firmah. Od teh se je morala pozneje posloviti, ker je postalo poslovanje preveč rizično in se je moral precejšen del ustvarjenih dobičkov nameniti pokrivanju izgub njihovega zapiranja oziroma likvidiranja. Kljub temu so se kadri Zveze in Posojilnic iz tega mnogo naučili in si pridobili na ugledu. Zveza Bank je v tem času agirala bolj konzervativno in je zato po razpadu Jugoslavije ohranila svojo samostojnost, medtem ko so tržaški in goriški Slovenci v Italiji izgubili svoji dve največji banki.

 

Zadruga Market Železna Kapla

Kot povsod v bančništvu

so bili prisotni tudi nekateri problemi, ki so se reševali na zadružni način preko solidarnih oblik, tudi s pomočjo Raiffeisenove organizacije, katere član je slovensko zadružništvo od leta 1926 naprej. Bili so tudi poizkusi spremeniti Zvezo Bank v delniško družbo in večji del delnic prodati državni Novi LB. Posojilnice so se temu naklepu odločno zoperstavile.

Sodelovanje z Raiffeisenom daje Zvezi in Posojilnicam boniteto, ugled in varnost tudi preko skupnega garancijskega sistema za zavarovanje hranilnih in drugih vlog. Pa tudi avstrijska država garantira pri vsaki banki vloge do 100.000 evrov na osebo. Danes je sodelovanje z Raiffeisenom odlično, kar se je videlo tudi na proslavi v Vrbi. Do leta 1980 to ni bilo vedno tako. Vzroki so bili jezikovne, pa tudi ideološke narave. Raiffeisenova revizijska zveza daje vsako leto svoje mnenje o bilančnem stanju Zveze Bank, revizijski oddelek Zveze pa revidira Posojilnice-Bank.

Danes razpolaga slovensko bančništvo na Koroškem z denarnimi sredstvi v višini okoli 700 milijonov evrov, 80 odstotkov tega so hranilne vloge, torej zelo stabilna sredstva, ki vsako leto naraščajo in ga zato nobena finančna krizane ne more spraviti iz tira. Je torej dobro postavljeno. 50 odstotkov posluje v Sloveniji, 20 odstotkov na Hrvaškem in ostalo doma. Hrvaška bo postala v dveh letih članica EU. Treba je biti samo pazljiv pri velekreditih.

Smo edina narodna skupnost v Avstriji, ki ima svoje bančništvo. Lahko smo ponosni nanj, ker je sicer majhno, a dobro in prodorno v alpe-jadranskem prostoru.

Joza Habernik