pri razgovorih z gospo Achleitner na Dunaju

Zelo udobno in nefer je zvaliti probleme avstrijskega financiranja naših organizacij na vodjo pristojnega oddelka pri Uradu zveznega kanclerja. Neprimerna je bila pri člankih izbira besed ,ki deloma zvenijo kot napad, personificiran v eni osebi.

 Res je, že nekaj let nimamo funkcionalnega sosveta za slovensko narodno skupnost na Dunaju. Kdo je kriv? V glavnem sami, ker je odvetnik NSKS-a že pred leti napravil prizive proti imenovanju nekaterih članov sosveta, med drugim tudi proti predsedniku SKS in se tako sosvet ni mogel redno in polnopravno sestajati.

 Nekatere trditve pa so  absurdne: predsedniki naših društev da menda ne vedo, kaj podpisujejo; nimajo časa, da bi prebrali pogodbenih pogojev ; za obračunavanje projektov ni zadostnih podlag (računov); pospeševalnih pogodb ni ali pa so termini prekratki; če imajo društva v blagajni presežek, potem morajo denar vrniti;  društveniki so menda osebno pokrivali stroške manjkajočega kritja stroškov projekta;društva da imajo težave z elektronsko pošto in elektronskimi podpisi.

Deloma je to čisto zavajanje. Lani sem z omenjeno gospo na Dunaju skoraj desetkrat govoril in mi je potožila tudi svoje težave: gre za denar davkoplačevalcev, katerega namen uporabe mora biti dosti jasen in njegovo porabo kontrolira v hiši najprej notranja revizija in nato še računsko sodišče; termini so predpisani po zakonu;  servisirajo tudi vse druge narodne skupnosti v Avstriji.

 Seveda ni res, da morajo društva denar vrniti, če imajo v blagajni preveč denarja.Financirajo se projekti in je samo potrebno, da se posamičen projekt ne zaključi z dobičkom, kar je čisto logično in v smislu pospeševanja. Se bodo pa ja menda našli še kaki stroški in računi. Prikazovati dobiček pa bi bilo res butasto. Na banki se more po potrebi  za vsak projekt odpreti subkonto.

Tudi ni pravilno, da se morajo obračunske podlage za leto 2011 predložiti do 31. decembra 2011, kot piše v komentarju, ampak do 31.januarja 2012.

 Imamo že 2000 maturantk in maturantov. Elektronska pošta, elektronski banking, elektronsko poslovanja z raznimi uradi pa jim ne more biti več nekaj neznanega in sem prepričan, da društvenikom radi pomagajo.To je danes standard. Ali pa  pomagajo naše osrednje kulturne organizacije.

 Kot poseben dokaz za »nepojmljivo poslovanje«  dunajskega Urada se navaja zadeva nakupa novih stolov za Kulturni dom Danice v Šentprimožu.To sicer ni tako nujna zadeva, ker so stari stoli še kar v redu, so pa zelo nepraktični, ker zavzamejo mnogo prostora. Kljub temu so naši politiki intervenirali na Dunaju in prosili, če bi mogoče financiranje le še šlo. Po vseh preračunih, kot je povedala ga. Achleitner, se je ob koncu leta videlo, da bi se to še izšlo. In je res telefonirala društvu še 31.12.2011. In kot zaslugo za to pomujanje pa se jo kot »paradni primer« »razcefra« Novicah kot neko neumnico. Tako si ne bomo pridobili prijateljev na Dunaju! Bolje bi bilo, da se jo povabi na nekatere naše kulturne prireditve in se ji da neko priznanje.

 In  še primerjava z upravljanjem pospeševanj  Ministrstva za Slovence v zamejst u in po svetu v Ljubljani. Od tam dobimo koroški Slovenci skoraj trikrat več kot z Dunaja, za kar smo hvaležni. Moralo pa bi biti ravno obratno, ker smo le avstrijski državljani in davkoplačevalci. Toda tudi od tam smo lani dobivali nekatere pogodbe šele med letom. Sam sem bil na neki večji prireditvi, kjer so zaprosili v Ljubljani za pospeševanje, pa do  prireditve v juniju še ni prišlo nobenega zagotovila za pospeševanje. Da so za letos prišla menda vsa zagotovila že začetkom leta, pa ima več opraviti z volitvami v Sloveniji. Stara vlada je hotela za letos če zacementirati in določiti vse preden bi jo dohitela nova vlada in kaj drugega določila. V pogodbah pa piše, da zagotavljajo fiksno samo 80% navedenih zneskov, torej 20 % manj kot lani.

 In kaj je prevideno v še neuradnem avstrijskem  osnutku novega Zakona v narodnih skupnostih?

Sosvet mora do 1.maja predstaviti načrt o ukrepih za naslednje leto s potrebnimi finančnimi potrebami. Do 31.12. mora zvezni kancler sporočiti Forumu sosvetov, koliko sredstev bo naslednje leto na razpolago. Forum sosvetov  mora napraviti svoje predloge do 31.1. Do 15.3. mora vsak sosvet skleniti predlog razdelitve na prejemike pospeševanj. Do 31.3. pa mora biti gotovo poročilo o izplačilih pospeševanj za preteklo leto.Zvezni kancler mora o pospeševanjih vsaki dve leti poročati državnemu zboru. Vsake dve leti pa morajo Forum sosvetov in sosveti poročati zveznemu kanclerju o učinkih pospeševanja.

 Seveda pa našim organizacijam in Uradu zveznega kanclerja ni zabranjeno, da začnejo zbirati prošnje za pospeševanja že prej kot do zdaj. Treba je na vsak način popraviti vtis,
da naši društveniki niso zmožni sestavljati prošenj in potem priznana in potrjena finančna sredstva tudi pravilno obračunati.

Joza Habernik, Rikarja vas.

23.01.2012 so se srečali na sedežu SKS predstavniki NSKS in SKS (predsednik dr. Zdravko Inzko, Marko Oraže, predsednik Bernard Sadovnik, podpredsednica mag. Zalka Kuchling, član UO dr. Pavel Apovnik).

Po obširnem pogovoru so soglasno izrazili željo, da se čim prej uredi delovanje ožjega in razširjena Koordinacijskega odbora – KOKS – koroških Slovencev, v katerem naj bi bile številčno enakovredno zastopane vse tri krovne politične organizacije in Enotna lista. V okviru tega naj bi se uvedel rotacijski sistem (predsednik in podpredsedniki), ki naj bi veljal istočasno tudi za predsedovanje sosvetu pri Uradu zveznega kanclerja. KOKS naj bi obravnaval in sklepal o vseh pomembnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti. Glede novelizacije zakona o narodnih skupnostih želita NSKS in SKS temeljito obravnavo v pogajalski skupini pod vodstvom Urada zveznega kanclerja ob vključitvi koalicijskega partnerja do vigredi tega leta, brez časovnega pritiska.

Predstavniki NSKS in SKS so poudarili, da naj pogovor omogoči v prihodnje novo kvaliteto sodelovanja. Zato so v pogovoru tudi izrecno omenili konfliktne točke iz preteklosti, za katere so se dogovorili, da jih je treba premagati in odpraviti.

Še prej pa je predsednik SKS povabil predsednika NSKS dr. Valentina Inzka in poslujočega predsednika Nantija Olipa  na skupen pogovor, ki bo v ponedeljek 23.01.2012 na sedežu SKS. Pogovor naj prispeva k nadaljnji normalizaciji odnosov med NSKS in SKS.

Govorniki so tudi izpostavili vlogo prof. Karnerja kot mediatorja Konsensne skupine.

Ob tem so tudi izrazili pomembno delo Konsensne skupine za ureditev vprašanja dvojezične topografije.

Rado in njegova Carine

Pred kratkim  je pri matičarju v Železni Kapli poročil član našega upravnega odbora Rado Marko. Njegova nevesta Carine Malmann prihaja iz daljne Brazilije. Mnogo sreče v novem stanu mu želimo.

Vsakoletni novoletni koncert pomeni zahvalo zvesti publiki in vsem društvenikom v preteklem letu. Tu je treba posebno pohvaliti zborovodjo Stanka Polzerja, voditeljice otroške in mladinske skupine Barbaro Stern-Mistelbauer, Janjo Pruntsch in Mirjam Sadnikar ter Anico Maraž-Kežar.

Omeniti je treba tudi še posebnost, da pri družini Kežar iz Horc danes pri zborih pojejo že 4 generacije hkrati.

Ker obširno, povezovalno in uspešno vsestransko delo Danice (tudi mladinska gledališka skupina in glasbena šola), posebno še kar zadeva ohranjevanje tradicije in skrb za gojenje domačega slovenskega jezika izžareva pozitivno tudi na vso okolico Šentprimoža, ne čudi, da je tam lani skoraj dvajset vasi dobilo dvojezične napise in da stoji na križišču v Šentprimožu mnogo velikih in malih dvojezičnih smerokazov na vse strani. Tudi to je predvsem  uspeh njenega kulturnega delovanja.

Še dve stvari sta razveseljivi. Ta petek vabi Danica na izredni občni zbor, kjer bodo odbore okrepili z novimi in za kulturno delo pripravljenimi močmi. Dobra novica pa je na Silvestrovo prispela tudi z Dunaja. Urad zveznega kanclerja bo financiral za dvorano nakup novih stolov.

Da ne pozabimo na častne goste, ki jih je pozdravila predsednica Sonja Hribar-Marko ob začetku prireditve: Konzulka RS Duška Jerman-Male, župnik Hanzej Rosenzopf, župan Thomas Krainz, Mihael Lipnik (GL Škocjan), Frank Frey (Zeleni Koroška) Avgust Brumnik (SPZ), Sonja Wakounig-Kert (KKZ), Benjamin Wakounig (SGZ), Feliks Wieser (Zveza-Bank), Hans Mosser (Einspielerjev nagrajenec), Božo Hartmann (Glasbena šola), domača skupina Jauntals Stimmen, Helka Mlinar (upokojenci Podjuna).

od leve: Boris Jesih, minister B. Žekš, prejemniki prispevkov

 dr. Boštjan Žekš

minister

Dr. Boris Jesih

državni sekretar

Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Komenskega 11

SI- 1000 Ljubljana

Slovenija                                                                                                                           Celovec, v decembru 2011

Zadeva: Znižanje dvema in znatno povečanje finančne podpore eni politični organizaciji

Spoštovani gospod minister !

Spoštovani gospod državni sekretar!

Za leto 2011 ste zaradi varčevalnih in težiščnih ukrepov najavili in izvedli znižanje prispevkov za politično delovanje krovnih političnih organizacij koroških Slovencev. Tako sta Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS)prejela 107.000 oziroma 37.000 evrov, precej manj kot v letu 2010. Kot pa smo iz obračuna za leto 2011 razvideli, ste Narodnemu svetu koroških Slovencev (NSKS) v tem letu namenili 157.000, torej 50 tisoč več kot ZSO in 120 tisoč več kot SKS.

SKS zagovarja stališče, da bi morale organizacije dobiti enako, a nekoliko nižjo podporo.

Da ste NSKS v tem letu namenili tako visoko podporo, ne da bi se prej vsaj posvetovali z drugima političnima organizacijama, pa nas zelo čudi. Vsaj za SKS velja, pa mislimo da tudi za ZSO, da smo v tem letu zelo kooperativno in plodno sodelovali z Vašim ministrstvom in tudi s Komisijo v parlamentu. Isto velja za vse delovne skupine pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Zaradi tega smo bili s strani NSKS javno obdolženi možne korupcije in je zato avstrijsko državno tožilstvo zadevo pregledalo ter izrečene trditve zavrnilo (priponka). Ne moremo torej razumeti, da se dobro sodelovanje in kooperacija v Sloveniji ne priznavata, obstrukcija in obdolžitve na nagrajujejo. Na dlani je verjetno tudi, da je morda NSKS dobil višjo podporo kot nagrado za pristanek k Memorandumu, ki smo ga z avstrijsko vlado aprila letos podpisali. Z višjimi sredstvi pa je podpredsednik NSKS argumentiral, da pri ostalima dvema političnima organizacijama ne izključuje korupcije. Višek nesramnosti!

Običajno bi bilo, da bi v takem primeru svetovali NSKS, da vzpostavi glede višjih finančnih potreb soglasje z drugima plitičnima organizacijama, saj vemo, da je novi predsednik Valentin Inzko v koroškem časopisju že pred svojo izvolitvijo izjavil, „da je NSKS brez sredstev in da je zrel za bankrot“, ker da mu je Karel Smolle zapustil „Sauhaufen“ (podrtijo). Mislimo celo, da bi za posebno pomoč Ministrstva NSKS-u imeli razumevanje, toda slika je zdaj povsem drugačna in dodatno kvari medsebojno sodelovanje in zaupanje, kar menda ja ni v Vašem smislu.

Čeravno ste v pismu, za katerega se Vam zahvaljujemo, dne 14.1.2011 ZSO in NSKS pisali, da naj  odslej upoštevata SKS pri usklajevanju prispevkov Republike Slovenije za koroške Slovence, NSKS kot letošnji koordinator za prispevke Republike Slovenije oktobra SKS-a ni povabil na usklajevalne sestanke, kar je začudilo celo predsednika V. Inzka, ki nam je poslal kopijo svoje elektronske pošte naslovljene svojemu podpredsedniku Nantiju Olipu, v katerem vprašuje:“ Prosim Nanti, kaj se je tle zgodilo ???“

Zato Vas za bodočnost prosimo, da v takih primerih mislite na dobro kooperacijo političnih organizacij koroških Slovencev. Zahtevamo pa tudi enakovredno obravnavanje vseh krovnih političnih organizacij koroških Slovencev.

Staatsanwaltschaft Wien Korruption NSKS

Infolist “Skupnost” 7/2011 >>>

Še težje imajo pri tem gradiščanski Hrvati. Toda nikjer nisem tam slišal diskusije o matični državi Hrvaški ali matičnem  narodu. Oklepajo se svojega „Burgenland -  Kroatisch“ kot prepoznavnega znaka in so tako povezani s svojo večjezično Gradiščansko, ker je  sicer za nas nerazumljivo, da se v šoli ne učijo šolske hrvaščine kot mi slovenščine. Hrvaška kulturna društva (HKD) so en del bistva gradiščanskih Hrvatov. Zelo močna pa je njihova politična scena: dva ministra, državni in deželni poslanci, hrvaški župani, člani in predsedniki raznih važnih odborov v vseh strankah. Pred kratkim je bil v avstrijski televiziji  prenos slavja „90-letnice Zvezne dežele Gradiščanske“. Prispevek gradiščanskih Hrvatov (vsi trije bratje Resetarits, Karlich, Marold, kulturne skupine) pri tem je presegal daleč njihov odstotkovni delež.

Pogledi CAN/NSKS in zelo velikega dela gradiščanskih Hrvatov se med sabo precej razlikujejo, kaj šele pogledi ostalih narodnih skupnosti. V svoji kritiki osnutka novele  Zakona o narodnih skupnostih M. Pipp med drugim želi večji poudarek narodnosti (Volkstum) in pripadnosti avstrijskih narodnih skupnosti narodom v matičnih državah, kar je še danes lahko dvorezen meč. Center avstrijkih narodnih skupnosti (CAN) obvladuje NSKS, saj ima predsednika (M. Pipp), podpredsednika (V. Inzko) in tajnika (H. Mikel). Tudi v delovnih skupinah pri Uradu zveznega kanclerja so v imenu CAN govorili samo člani NSKS, tako da včasih nisi vedel, koga ravno zastopajo. Zato se predlogi CAN in NSKS skoraj ujemajo.

V Pliberku so se 20.novembra vse krovne organizacije in EL enotno zmenile za skupne predloge k osnutku novega zakona. NSKS ni bil pripravljen podpisati skupnih predlogov. Konec oktobra je poslal na Dunaj svoje pripombe. Zato sta 25.oktobra morala ZSO in SKS sama odposlati prej skupno domenjene predloge in pripombe. Žalostno.

Koroške Slovence  zastopajo pri razgovorih na Dunaju tri krovne organizacije. Razen Ane Blatnik in župana F.J. Smrtnika pa na zunaj nimamo izstopajočih dejavnikov v samih vrhovih realne politike.

Zato moramo biti dovzetni za sodobnejše prijeme v zakonodaji, ki nas ne bodo potisnili zopet v neki kot, ampak upoštevali kot svobodne in enakopravne državljane civilne družbe, ki ne terjajo vedno samo pravic, ampak ki tudi dajejo deželi in državi mnogo več kot pa je to njihov procentni delež.

Joza Habernik, odbornik SKS

HKD v Željeznem/Eisenstadt