PRAVILA

Organizacijska osnova SKS

17. junija 2003 je Zvezna policijska direkcija v Celovcu – oddelek za društva in zborovanja – sporočila, da potrjuje pravilnik “Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk”.

Hkrati je izrazila:
“Vabimo SKS, da začne s svojo društveno dejavnostjo”

---

PRAVILA

1. člen
Ime, sedež in območje dejavnosti

Organizacija se imenuje “SKUPNOST KOROŠKIH SLOVENCEV IN SLOVENK” – “Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen” – (v nadaljnjem besedilu “SKS” oziroma “organizacija”). Svoj sedež ima v Celovcu. Območje njenega delovanja je Republika Avstrija, težiščno pa zvezna dežela Koroška.

2. člen
Namen Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev in Slovenk na Koroškem. Pri tem se opira na avstrijski pravni red, zlasti na ustavo in druge pravne norme za zaščito narodnih skupnosti v Avstriji ter na mednarodne, evropske in meddržavne pogodbe, konvencije, načela in priporočila o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih (etnicnih) skupnosti, predvsen Avstrijsko državno pogodbo z dne 15. 5. 1955.

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk navezuje in vzdržuje miroljubne stike z osebami zunaj Avstrije, zlasti v Republiki Sloveniji, s katerimi jo povezujejo etnične, kulturne in jezikovne vezi in/ali kulturna dediščina (17. člen Evropske okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin iz leta 1994).

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk posreduje oblasten poročila, strokovna mnenja in predloge v zadevah pravic in interesov slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk imenuje oziroma predlaga zastopnike v zvezne in deželne organe in posvetovalne gremije v okviru zakonskih določil oziroma dejanskih možnosti.

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk si prizadeva za dialog znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter za skupno demokratično, pluralistično zastopstvo koroških Slovencev in Slovenk.

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk si prizadeva za dialog med večinskim narodom in slovensko narodno skupnostjo na Koroškem in za sporazumno in mirno reševanje odprtih vprašanj pravne zaščite in vsestranskega razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Delovanje Skupnosti koroskih Slovencev in Slovenk ni pridobitniško. Njen namen je splošnokoristen v smislu zveznega zakona o pobiranju dajatev.

3. člen
Sredstva za uresničevanje namena organizacije

Da se uresniči zgoraj navedeni namen, so predvidena organizacijska in gmotna sredstva.

Organizacijska sredstva:

- SKS prireja zborovanja, posvetovanja, tečaje, seminarje, kongrese, diskusije, ekskurzije in podobne dejavnosti, podpira ali sama organizira in izvaja raziskovalne projekte in izdaja periodične in druge publikacije neposredno ali z ustanovitvijo ustreznih podjetij oziroma z udeležbo pri takih podjetjih.
– Da uresniči zgoraj navedeni namen, SKS lahko pristopi društvom ali zvezam društev, ustanovi kapitalske in/ali osebne družbe trgovskega prava, se pri takih družbah udeleži in upravlja podjetja.
– SKS si oskrbi pravice in dovoljenja, ki so potrebna za delovanje v zgoraj navedeni namen.

Gmotna sredstva so:

- članarina
– izkupiček iz prireditev in izdajanja publikacij
– prispevki, darovi, dediščine in volila
– prispevki in storitve sponzorjev
– subvencije iz javnih sredstev in druge podpore

4. člen
Članstvo

Člani SKS so:

- redni člani
– izredni (podporni) člani
– častni člani

V kolikor so v nadaljnjem besedilu navedene osebne oznake le v moški obliki, se nanašajo v enaki meri na ženske in moške. Pri uporabi teh oznak za določene osebe je treba uporabiti spolu ustrezno oznako.

Redni član je fizična ali pravna oseba, ki je podpisala pristopno izjavo in bila sprejeta s sklepom upravnega odbora SKS.

Izredni (podporni) član je fizična ali pravna oseba, ki je vplačala za izredne (podporne) člane določeno članarino ali na drug način znatno podpira delovanje SKS.

Častni član je fizična oseba, ki jo je občni zbor na predlog upravnega odbora za to imenoval zaradi izrednih zaslug za SKS oziroma za slovensko narodno skupnost sploh.

5. člen
Pravice in dolžnosti članov

Redni člani imajo pravico,

- da sodelujejo pri delu organov SKS
– da volijo in so izvoljeni v organe SKS
– da se poslužujejo uslug in ustanov SKS, zlasti da zahtevajo zase in za druge zaščito in pomoč SKS, če so ogrožene njihove narodnostne pravice
– vsak član lahko zahteva, da mu upravni odbor izroči pravila organizacije
– najmanj desetina članov lahko zahteva, da upravni odbor skliče občni zbor
– upravni odbor je dolžan, da informira člane na vsakem občnem zboru o dejavnosti in o finančnem poslovanju organizacije. Na utemeljeno zahtevo vsaj desetine članov mora upravni odbor posredovati tako informacijo tudi izven občnega zbora in sicer v štirih tednih po vložitvi zahteve in
– upravni odbor mora obvestiti člane o rezultatu pregleda računskega zaključka. Če to opravi na občnem zboru, morata pri tem sodelovati pregledovalca računov.

Podporni člani imajo enake dolžnosti in pravice kakor redni člani, izvzemši pasivno volilno pravico.

Častni člani imajo enake pravice kakor redni člani. Poleg tega imajo svetovalni glas v upravnem odboru SKS.

Dolžnosti članov:

Člani so dolžni, da se zavzemajo za namen organizcije in da opustijo vse, kar bi škodovalo ugledu in namenu organizcije. Spoštovati morajo pravila organizacije in sklepe njenih organov. Redni in izredni (podporni) člani so dolžni, da plačujejo članarino, ki jo je določil občni zbor.

6. člen
Prenehanje članstva

Članstvo preneha:

- s smrtjo člana
– s prenehanjem pravne osebe
– z izstopom ali z izključitvijo.

Izstop iz organizacije je treba pismeno sporočiti upravnemu odboru SKS.

Upravni odbor lahko izključi člana, ki je kljub dvakratnemu pisnemu opominu, ne da bi upošteval odmerjeni rok, s plačilom članarine več kot šest mesecev v zaostanku. Obveznost plačila zapadle članarine velja ne glede na to določilo.

Člane, ki delujejo zoper namen organizacije, lahko upravni odbor SKS izključi. Zoper izključitev je možna pritožba na občni zbor SKS.

7. člen
Organi Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk

Organi SKS so:

- občni zbor
– upravni odbor
– pregledovalca računov
– razsodišče

8. člen
Občni zbor

Občni zbor je zbor članov v smislu zakona o društvih iz leta 2002. Redni občni zbor se skliče vsako leto.

Izredni občni zbor se skliče na zahtevo upravnega odbora, rednega občnega zbora, na pismeno utemeljeno zahtevo najmanj desetine rednih in podpornih članov ali na zahtevo pregledovalcev računov.
Izredni občni zbor lahko skliče tudi kurator (10. člen).

Izredni občni zbor je treba sklicati tako, da se opravi najkasneje v štirih tednih po vložitvi zahteve.
K rednemu in izrednemu občnemu zboru je treba vabiti vse člane najmanj dva tedna pred dnevom občnega zbora s pisnim vabilom z navedbo dnevnega reda. Občni zbor skličejo upravni odbor, pregledovalca računov ali kurator.

Predloge za dnevni red občnega zbora pripravi upravni odbor. Dodatne predloge lahko člani SKS pisno sporočijo upravnemu odboru najmanj tri dni pred občnim zborom. Takšne predloge obravnava občni zbor, če sklene, da se razpravlja o njih.

Občnega zbora se lahko udeležijo vsi člani. Glasovalno pravico imajo vsi člani. Izredni (podporni) člani ne morejo biti izvoljeni v organe organizacije.

Vsak član ima po en glas. Pravne osebe zastopa na občnem zboru pooblaščenec, ki mora predložiti pisno pooblastilo.

Občni zbor je sklepčen ne glede na število navzočih članov.

Sklepa se z navadno večino glasov; za sklepe o spremembi pravil ali o razpustu organizacije je potrebna dvotretjinska večina oddanih veljavnih glasov. Vzdrževanje se šteje kot protiglas.

Občni zbor vodi predsednik upravnega odbora, če je ta zadržan, pa prvi podpredsednik. Če je zadržan tudi ta, vodi občni zbor drugi podpredsednik.

9. člen
Naloge občnega zbora

Občni zbor

- sklepa o proračunu
– razpravlja in odobri poslovno poročilo in računski zaključek, ki ga izdela in predloži
upravni odbor; pri tem sodelujeta pregledovalca računov
– izvoli in po potrebi odstavi člane upravnega odbora ter pregledovalca računov
– odobri pravne posle med pregledovalcema računov in organizacijo
– daje razrešnico upravnemu odboru
– potrdi poslovnik upravnega odbora
– sklene članarino za redne in izredne (podporne) člane
– imenuje častne člane organizacije
– odloča o pritožbi zoper izključitev člana organizacije
– sklepa o spremembi pravil in o prostovoljnem razpustu organizacije
– razpravlja in sklepa o drugih vprašanjih, ki so na (dopolnjenem) dnevnem redu občnega zbora.

10. člen
Upravni odbor

Upravni odbor sestavljajo predsednik, prvi podpredsednik, drugi podpredsednik, tajnik, blagajnik ter deset nadaljnjih članov. Člani upravnega odbora so lahko le fizične osebe.

Člane upravnega odbora izvoli občni zbor. Če izpade član upravnega odbora pred iztekom mandatne dobe, lahko upravni odbor kooptira na mesto izpadlega člana kogar koli iz vrst rednih članov organizacije. Funkcija kooptiranega člana upravnega odbora traja do naslednjih volitev upravnega odbora. Kooptirani član ima v upravnem odboru pravico glasovanja.

Če izpade toliko članov upravnega odbora, da jih preostane manj kot 9, je vsak pregledovalec računov dolžan, da skliče izredni občni zbor za izvolitev novega upravnega odbora. Če pregledovalca računov ne ukrepata, je vsak redni član upravičen, da pri pristojnem sodišču predlaga postavitev kuratorja. Naloga kuratorja je, da skliče izredni občni zbor.

Funkcijska doba upravnega odbora traja štiri leta. Ponovna izvolitev je možna.

Seje upravnega odbora sklicuje predsednik, če je ta zadržan, pa prvi podpredsednik. Če je zadržan tudi ta, skliče sejo drugi podpredsednik.

Upravni odbor je sklepčen, če je navzočih vsaj 9 članov.

Upravni odbor sklepa z navadno večino glasov; pri enakem številu glasov je sprejet tisti predlog, za katerega je glasoval predsedujoči član upravnega odbora.

Seje upravnega odbora vodi predsednik, če je ta zadržan, pa prvi podpredsednik. Če je zadržan tudi ta, vodi sejo drugi podpredsednik.

Funkcija člana upravnega odbora preneha s smrtjo, z iztekom funkcijske dobe, z odstavitvijo in z odstopom.

Občni zbor lahko odpokliče upravni odbor ali posamezne člane upravnega odbora. Odpoklic velja, ko je izvoljen nov upravni odbor oziroma nov član (novi člani) upravnega odbora.

Za odstop člana upravnega odbora je potrebna pisna izjava, naslovljena na upravni odbor. Če odstopijo vsi člani upravnega odbora, je treba nasloviti pisno izjavo o odstopu pregledovalcema računov. Odstop velja, ko je bil kooptiran izpadli član upravnega odbora oziroma ko je na izrednem občnem zboru bil izvoljen nov upravni odbor.

Upravni odbor lahko sklene poslovnik, s katerim podrobneje uredi svoje delovanje, zlasti razporeditev nalog med svojimi člani. Poslovnik začne veljati, ko ga potrdi občni zbor.

11. člen
Naloge upravnega odbora

Upravni odbor vodi organizacijo kot vodstveni organ v smislu zakona o društvih iz leta 2002. Opravlja vse naloge, ki po pravilih niso pridržane drugemu organu organizacije. Upravni odbor opravlja zlasti te-le naloge:

- skrbi za organizaciji ustrezno računovodstvo, ki vključuje evidentiranje prihodkov in izdatkov ter premoženja organizacije
– izdela letne proračune
– izdela poslovna poročila in računske zaključke
– pripravi občni zbor
– skliče redni in izredni občni zbor (razen v primeru sklica po pregledovalcu računov ali kuratorju)
– informira člane o dejavnosti organizacije, o finančnem poslovanju in o pregledanem računskem zaključku
– upravlja premoženje organizacije
– sklepa o sprejemu in izključitvi rednih in izrednih (podpornih) članov
– sklepa o ustanovitvi in razrešitvi delovnih razmerij s sodelavci organizacije
– sklepa o pristopu k društvom ali zvezam društev, o ustanovitvi družb in o udeležbi pri družbah
– uveljavlja pravice člana društva ali zveze društev in pravice družbenika, zlasti glasovalno pravico v društvih in družbah, pri katerih je SKS članica oziroma družbenik
upravni odbor odloča o vsebinskem uveljavljanju glasovalne pravice v društvih, zvezah društev in družbah, pri katerih je SKS članica oziroma družbenik
– imenuje oziroma predlaga zastopnike SKS v zveznih in deželnih organih in posvetovalnih gremijih v okviru zakonskih določil oziroma dejanskih možnosti
– imenuje zastopnike SKS v skupnih organih, ustanovljenih v okviru sodelovanja z drugimi organizacijami.

12. člen
Posebne dolžnosti članov upravnega odbora

Predsednik upravnega odbora vodi posle organizacije, pri tem ga podpirajo prvi in drugi podpredsednik ter tajnik. Predsednik zastopa organizacijo nazven. Dokumente organizacije podpišeta predsednik ali eden od podpredsednikov in tajnik, v finančnih zadevah pa predsednik ali eden od podpredsednikov in blagajnik.

Za pravne posle med člani upravnega odbora in organizcijo je potrebno soglasje članov upravnega odbora, katerim niso dodeljene posebne dolžnosti.

Za nujne ukrepe, če bi odlašanje utegnilo škodovati organizaciji, je predsednik upravičen, da ukrepa tudi v zadevah, ki so v pristojnosti občnega zbora ali upravnega odbora. Za veljavnost takih ukrepov znotraj organizacije je potrebna naknadna odobritev po pristojnem organu organizacije.

Predsednik upravnega odbora vodi njegove seje in občne zbore. Če je zadržan, ga nadomešča prvi oz. drugi podpredsednik.

Tajnik skrbi za zapisnike o sejah upravnega odbora in o občnih zborih ter za administracijo organizacije.

Blagajnik skrbi za vodenje računovodskih evidenc in finančno poslovanje organizacije.

Če je tajnih in/ali blagajnik zadržan, določi upravni odbor začasnega namestnika.

13. člen
Pregledovalca računov

Občni zbor izvoli dva pregledovalca računov za dobo štirih let. Ponovna izvolitev je možna.

Pregledovalca računov ne smeta biti člana upravnega odbora ali razsodišča.

Pregledovalca računov nadzorujeta finančno poslovanje organizacije glede pravilnosti računovodstva in uporabe sredstev organizacije v smislu pravil. Upravni odbor je dolžan, da predloži pregledovalcema računov potrebne podlage in da potrebne informacije. O rezultatu pregleda poročata pregledovalca računov upravnemu odboru.

Za pravne posle med pregledovalcema računov in organizacijo je potrebno soglasje občnega zbora.
Za prenehanje funkcije pregledovalcev računov veljajo smiselno določbe 10. člena.

14. člen
Razsodišče

Razsodišče je pristojno za poravnavo sporov, ki izvirajo iz članstva v organizaciji. Razsodišče je organ za poravnavo sporov v smislu zakona o društvih iz leta 2002, ne predstavlja pa razsodišča v smislu določil člena 577 in nasl. zakona o pravdnem postopku.

Razsodišče sestavljajo trije člani iz vrst rednih članov organizacije. V primeru spora imenuje ena od spornih strank s pismom upravnemu odboru rednega člana organizacije za razsodnika. Na poziv upravnega odbora imenuje druga sporna stranka drugega rednega člana organizacije za razsodnika. Imenovana razsodnika izvolita tretjega rednega člana organizacije za predsednika razsodišča. Dejanja za konstituiranje razsodišča morajo sporni stranki in upravni odbor opraviti tako, da je razsodišče konstituirano najkasneje v šestih tednih po imenovanju prvega razsodnika.

Razsodišče razpravlja in odloča ob navzočnosti vseh treh članov. Pred odločitvijo mora zaslišati obe sporni stranki. Razsodišče odloča z navadno večino glasov. Odloča po najboljši vednosti in vesti. Njegova razsodba je znotraj organizacije dokončna.

15. člen
Razpust organizacije

Prostovoljni razpust organizacije lahko sklene le občni zbor z dvotretjinsko večino oddanih veljavnih glasov.

Občni zbor, ki je sklenil razpust organizacije mora – če ima organizacija premoženje – sprejeti tudi sklepe o likvidaciji organizacije in imenovati likvidatorja ter določiti, komu mora likvidator izročiti premoženje organizacije, ki preostane po kritju pasiv. To premoženje naj, v kolikor je to mogoče in dovoljeno, pripada organizaciji, ki ima enak ali podoben namen kakor SKS.