Žal "offcanvas-col1-sl" ne obstaja.

Žal "offcanvas-col2-sl" ne obstaja.

Žal "offcanvas-col3-sl" ne obstaja.

Žal "offcanvas-col4-sl" ne obstaja.

Have any Questions? +01 123 444 555

Koroška obhajala stoletnico plebiscita
2020-10-10 18:20

Koroška obhajala stoletnico plebiscita

 

 

10. oktobra 2020 – točno 100 let po plebiscitu – je v deželnem dvorcu v Celovcu potekala deželna slovesnost, ki sta se je udeležila tudi najvišja predstavnika Avstrije in Slovenije, Alexander Van der Bellen in Borut Pahor.

V znamenju sprave in pogleda v skupno prihodnost se je odvijala slovesnost, ki velja kot višek celoletne iniciative dežele Koroške v jubilejnem letu pod nazivom “CARINTHIja2020”. Izredni pomen skupnega praznovanja je podčrtala dolga vrsta častnih gostov, med njimi tudi Zvezni predsednik Alexander Van der Bellen, slovenski predsednik Borut Pahor, avstrijska ministrica za ženske in integracijo Susanne Raab, podkancler in minister za umetnost, kulturo, javno upravo in šport Werner Kogler, ministrica Elisabeth Köstinger, deželni glavar Peter Kaiser, vsi člane koroške deželne vlade, zastopniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter pisateljica Maja Haderlap.

V svojem govoru se je Zvezni predsednik Alexander Van der Bellen koroškim Slovencem opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih zajamčenih pravic. Navedel je 8. člen avstrijskega ustavnega zakona in pomen varovanja jezika ter obstoj narodnih skupnosti.

“Skupno praznovanje temelji na evropskih vrednotah, kot so spoštovanje, mir, povezovanje in sodelovanje. Slovesnost 10. oktobra na Koroškem pa popolnoma ustreza tem vrednotam,” je povedal slovenski predsednik Borut Pahor

Deželni glavar Peter Kaiser je poudaril, da je treba to, kar je skupnega, postaviti pred to, kar ljudi ločuje. „In to pomeni odpiranje oči za skupno prihodnost v skupni, večjezični Evropi, združeni v raznolikosti!“ je sporočil Kaiser v obeh deželnih jezikih.

V imenu koroških Slovencev je spregovoril predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug, ki je za svoj govor požel dolg aplavz:

Sehr geehrter Herr Bundespräsident, spoštovani gospod predsednik, sehr geehrter Herr Landeshauptmann, sehr geehrter Herr Landtagspräsident, sehr geehrte Regierungsmitglieder!
Sehr geehrte Fest- und Ehrengäste, liebe Kärntnerinnen und Kärntner!
Spoštovani častni gostje, spoštovane prebivalke in prebivalci Dežele Koroške!

„Wir stehen heute hier, denn auf den Tag genau 100 Jahre ist es her, dass die Südkärntner Bevölkerung dazu aufgerufen war, sich in einer demokratischen Abstimmung zu entscheiden, zu welchem Land sie gehören möchte. Es war dies ein historischer Akt der Selbstbestimmung, der anerkannt werden muss und nicht in Zweifel gestellt werden darf.
Dieser Tag vor 100 Jahren hat seinen Schatten bis weit in die darauffolgenden Jahrzehnte geworfen. Die Volksabstimmung wurde sowohl von den Nationalsozialisten wie auch von den Kommunisten missbraucht. Diese beiden Pole und die geschürten Missdeutungen der Volksabstimmung haben das Denken der Bevölkerung viel zu viele Jahre geprägt.
Der Volksgruppenkonfikt in Kärnten führte schon im 19., insbesondere aber im 20. Jahrhundert zu viel gegenseitigem Misstrauen, Hass und Anfeindungen. Die slowenische Sprache wurde abgewertet, obwohl die Volksgruppe mit ihrer Geschichte ein fester Bestandteil der Kärntner Identität war und ist.
Heute aber befnden wir uns in einer Situation, in der die großen Konflikte überwunden sind und zunehmend neue Perspektiven eingenommen werden. Die Lösung der Ortstafelfrage inklusive der Öffnungsklausel war ein Kompromiss und dennoch ein historischer Schritt. Viele mutige und notwendige Schritte mussten gesetzt werden, damit sich das Klima in diesem Land entscheidend verbessern konnte. Hierbei gilt der Dank auch dem offiziellen Kärnten, das sich vorbildlich für die Belange der slowenischen Volksgruppe einsetzt und die Zweisprachigkeit, beispielsweise im Rahmen von CARINTHIja 2020, auch vorlebt. Aber auch unzählige verbindende Veranstaltungen, wie auch Initiativen, wie »Guten Abend, Nachbar/ dober vecer, sosed« sowie die Kärntner Konsensgruppe, haben Stück für Stück dazu beigetragen, dass Vorurteile abgebaut und Vertrauen geschaffen werden konnte.
Der Aspekt, dass vor kurzem die Erhöhung der Volksgruppenförderung bekanntgegeben wurde ist ein wichtiger und notwendiger Schritt, der das Bekenntnis der österreichischen Bundesregierung zum Erhalt der sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie durch die autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt, unterstreicht.

Na Koroškem dandanes vsekakor ni več v ospredju konflikt. Število prijav k dvojezičnemu pouku  narašca, kar je izraz tega, da se vedno več nemško govorečih staršev odloči, da se bo njihov otrok naučil slovensko in tako doraščal dvojezično. Izziv, ki v prihodnosti čaka vse Korošice in vse Korošce, je, da ohranimo slovenski jezik in kulturo – pozitivno in optimistično. Zgodovine se moramo spominjati na dialoški način, nikoli pa je ne smemo pozabiti. Ne trdim, da je danes vse urejeno in rešeno, še vedno imamo nekaj odprtih vprašanj. Prav te odprte teme, vključno z določili člena 7 Avstrijske državne pogodbe, pa moramo usklajevati v naših dveh najvažnejših gremijih, v sosvetu pri Uradu zveznega kanclerja ter v dialogforumu, in tako v konsenzu doseči potrebne rešitve; danes je čas, v katerem živimo, popolnoma drugačen: živimo namreč v miru in v skupni Evropski uniji.
V preteklosti so nas vse preveč delili etnični konflikti. Dandanes pa smo vsi – večina in manjšina – soočeni z novimi izzivi. Vsi skupaj smo del nekega večjega sveta, vsepovsod smo soočeni z jezikovno in s kulturno raznolikostjo, na naš jezik in kulturo pa močno vplivata tudi digitalizacija in globalizacija. Gradimo še naprej mostove in si – v duhu sožitja, miru in sprave – ne prenehajmo prizadevati za skupno Koroško.

Ich bin davon überzeugt, dass das Bewahren und Öffnen die neue Herausforderung sind, die sowohl Minderheit als auch Mehrheit betrifft. Gemeinsam müssen wir uns sowohl der Vergangenheit wie auch der Zukunft stellen. Wir brauchen Versöhnung, Empathie und das Aufeinander-Zugehen. Wir brauchen einfach Liebe. Und Liebe ist nach Adelbert von Chamisso kein Solo, sondern ein Duett. Machen wir ein Duett nicht nur beim Singen, sondern überall dort, wo wir, Kärntnerinnen und Kärntner, zusammenleben sowie mutig und optimistisch Zukunft gestalten.

Dankeschön! Hvala lepa!“

Slike: © LPD Kärnten/Bauer bzw. Fritz

Nazaj

© 2024 SKS Skupnost
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate z uporabo piškotkov v skladu s tem obvestilom. Več informacij
OK!